Zgodba klientke, ki ji je šamansko potovanje pomagalo v terapevtskem procesu...
Pred kratkim se je pri meni oglasila klientka, ki ima za seboj kar nekaj let terapevtskih procesov. Je predana iskalka svoje notranje resnice, s katero me vedno znova navduši in očara. Pravzaprav ji gre v življenju zelo dobro. Njeno trenutno stisko je povzročil stres selitve nazaj v Slovenijo, ki je bil po dolgih letih bivanja v tujini, ponoven kulturni in socialni šok. Kmalu po selitvi mi je napisala:
'Pri meni je na žalost vse prej kot rožnato. Kriza je dovolj velika, da sem se ti odločila napisati mejl med prazniki… Upam, da bi mi lahko dala kak nasvet, kako si lahko pomagam… Ugotavljam, da sem, odkar sem se preselila, sem pod večjim stresom, kot sem bila prej… Kakor koli sučem in obračam, ne najdem rešitve, kako bi si lahko vse skupaj malo olajšala. Otrok je zelo malo v vrtcu, saj je nenehno bolan. Decembra sem ga po dogovoru z zdravnico začela jemati domov pred spanjem v upanju, da bi se doma bolje naspal in bil posledično malo bolj odporen, tako da ne bi vsega staknil. Rezultat je bil tak, da je bil bolan še zmeraj (vendar je vsaj začel rad hoditi v vrtec), jaz pa sem imela še manj časa, torej se več pritiska.… Zdi se mi, da smo s selitvijo prišli z dežja pod kap, oziroma še malo na slabše. Pred prazniki mi je zdravnica diagnosticirala rano na želodcu. Težave s tem se mi vlečejo že nekaj časa, vendar jih nisem prepoznala, saj so simptomi dokaj neznačilni - suh kašelj in boleče grlo. Včasih se mi zdi, da me bolijo tudi ušesa, vsake toliko časa pa se mi vname oko. Očitno trenutno ne prebavljam ravno dobro, pogosto pa se spomnim tudi na črn oblak nad mojo glavo, ki si ga videla…'
Na terapevtski seansi, ki sva jo imeli kmalu zatem, mi je omenila, da vsi trije - oba z možem in otrok, v zadnjem času zbolevajo za vnetjem oči, kar se jim nikoli prej ni dogajalo. Naenkrat pravi:
’Ali se ti zdi možno, da imajo te težave kaj opraviti s stanovanjem kjer živimo? Tu sta namreč prej živela dva slepa človeka. Mož je umrl, žena pa se je odselila.’
Spogledali sva se in začutila sem, da me je zmrazilo po telesu. Ponudila sem ji, da naredim zanjo šamansko potovanje in prosim za pomoč moje spiritualne zdravilce, če lahko očistijo stanovanje nezaželjenih energij prejšnjih prebivalcev.
Popoldne po najinem srečanju sem v posebni meditaciji, ki ji rečemo šamansko potovanje, doživela naslednjo zgodbo:
‘Kot po toboganu se ob korenini mojega drevesa spustim v spodnji spiritualni svet. Tam me pri vhodu ujamejo moji vodniki. Prosim jih naj me peljejo k duhu stanovanja kjer živi moja klientka in njena družina. Znajdem se na hrbtu Toruka (mistično bitje iz Avatarja), ki je moja spiritualna vodnica, mogočna zdravilka. V spiritualni realnosti me odpelje pred klientkino stanovanje, kjer živi z družino. Ob meni sta dva vodnika, ki se mi v spodnjem spiritualnem svetu kažeta v podobi živali. Krokar mi sedi na rami, Miš pa je ob mojih nogah. Stojimo pred vhodom v stanovanje in iz njega buhne temo siva energija, odbijajoča je, STRAH je najboljši opis te energije. Ostanemo zunaj in nekaj časa ne vem kaj se dogaja. Potem zagledam dve duši, par ki sedi za mizo v kuhinji. Čutim kako se zanašata drug na drugega in kako so predmeti v stanovanju simbol za VARNOST v ogrožujočem svetu, ki ju obdaja. Polno je strahu pred svetom in navezanosti med njima, polno TEME. Moška duša ostaja tam, ker se boji pustiti ženo samo… Nekaj časa teče moj miselni dialog s tem moškim… prepričujem ga, da bosta v zgornjem spiritualnem svetu spet skupaj in da je prav da odide…, tam se bosta spet srečala, ko bo čas… Čez nekaj časa je pripravljen oditi v svetlobo. Nežno prime ženino roko in jo poljubi na roko (ganljivo je, jokam…) in počasi odide… Ženski duh je še vedno tam. Govorim z njo in ji predlagam, da narediva obred poslovitve iz tega stanovanja. Strinja se, dotika se sten stanovanja in gre skozi prostore, s hvaležnostjo zbira vse koščke energije v tem stanovanju in se poslavlja… kar ostane poje Miš, moj spiritualni vodnik :) Toruk - spiritualna vodnica, odleti z njeno dušo v kraj energetske prenove in jo okopa v tolmunu s poživljajočo in ozdravljujočo energijo… na oči ji zliva energijo in spira vse ostanke boleče slepote! Pripelje jo nazaj in z duhom ženine hčere odideta iz stanovanja. Sedaj vidim duha stanovanja, ki je kot star modrec, z dolgimi belimi lasmi :), malo me spominja na čarovnika Merlina. Stanovanje postaja svetlo, čisto, jasno in duh stanovanja sprejema novo družino v stanovanje. Tudi njim izmijejo oči z zdravilno energijo - vsem trem družinskim članom. To je zdaj njihov dom.’
Opravim še mišično testiranje na sebi. Vprašam, če so sedaj odstanjene vse subtilne negativne energije? Odgovor je DA. Vprašam, ali so odstranjeni vsi vzroki za težave z očmi vseh treh družinskih članov? Odgovor je DA. Vprašam, ali je sedaj stanovanje prosto spiritualne energije obeh oseb? Odgovor je DA. In še enkrat vprašam ali je odstranjena vsa temna energija v stanovanju? In odgovor je DA.
Celo zgodbo sem podelila s klientko, ki je bila začudena in vesela nad razpletom šamanskega potovanja. Prosila sem jo, da čez nekaj časa napiše kaj se dogaja v njenem življenju.
Po nekaj dneh sem dobila njen mail:
Pozdravljena Sonja,
mislim, da je prišel čas za nekaj povratnih informacij. 😊
Najprej še enkrat hvala, da si nam energetsko očistila stanovanje. Zgodba o tvojem šamanskem popotovanju me je ganila do solz. Res sem hvaležna, da te imam v svojem življenju in da pri tebi dostikrat najdem odgovore na sicer nepojasnljive dogodke v svojem življenju.
Torej po vrnitvi domov sem takoj opazila, da se je bula v mojem očesu že nekoliko zmanjšala, nato pa do nedelje zginila, ne da bi obiskala zdravnika ali uporabila kakršna koli zdravila. Odtlej nisem imela novih težav z očmi.
V stanovanju se oba z možem počutiva nekam lahkotnejše. Zanimivo pa se mi zdi, da po mojem občutku ni toliko postalo stanovanje svetlejše kot to, da zdaj sama jasneje vidim v njem tako dobesedno kot v prenesenem pomenu. Odkar sem se vrnila iz LJ, sem doživela veliko uvidov in občutek imam, da sem se premaknila kar nekaj korakov naprej. Moje misli so postale jasnejše.
Hotela sem ti omeniti še sinočnje sanje, saj so to prve pozitivne simbolične sanje, ki sem jih imela v času od selitve. Ne spomnim se sicer vsega, samo najpomembnejši del. Sanjala sem, da sem noseča. Otrok je bil že kar velik, morda tako velik, kot je zdaj moj sin. Nakar mi je bilo povedano, da z njim nekaj ni v redu in da bo moral proč. Upirala sem se in se ga oklepala, a zaman. Potem sem se v nekem trenutku predala in razprla roke. Vesolje je z močno silo modre barve izsesalo otroka iz mene in ga posrkalo vase. Za trenutek so me navdali nepopisna žalost, praznina in bolečina. Toda že v naslednjem hipu me je vesolje napolnilo z drugim, malo manjšim otrokom, ki je bil zdrav.
Mislim, da to zelo lepo opiše pretekle in sedanje dogodke v mojem življenju. Tudi ta otrok bo zrasel. 😊
Lepo bodi,
M.